Nasilje nad starejšimi – tema, o kateri se ne govori veliko, kljub naraščajoči pojavnosti

Nasilje nad starejšimi – tema, o kateri se ne govori veliko, kljub naraščajoči pojavnosti

V CKZ ZD Gornja Radgona smo prav zaradi tega letos izbrali to temo za krajša predavanja, ki jih izvajamo v sklopu naše preventivne dejavnosti v raznih društvih in ostalih nevladnih organizacijah. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je namreč vsaki šesti posameznik, star 60 let ali več doživel neko obliko nasilja v letu 2017. Nasilje nad starejšo osebo je enkratno ali ponavljajoče se dejanje ali opustitev primernega ukrepanja, ki starejši osebi povzroča škodo ali stisko. Poznamo več oblik nasilja, ki jih v nadaljevanju naštevamo in navajamo, kako jih lahko prepoznamo:

  • FIZIČNO NASILJE – poleg različnih vrst udarcev (npr. udarjanje, ščipanje, stresanje), sodi med fizično nasilje tudi pretirana nasilnost pri hranjenju ali negi, fizično omejevanje, neupravičena uporaba zdravil idr.
  • PSIHIČNO NASILJE se kaže kot vpitje na žrtev, žaljenje, poniževanje, grožnje, ravnanje s starejšo osebo kot z otrokom, preprečevanje stikov z družino, prijatelji in drugimi ljudmi, odločanje o pomembnih stvareh brez dogovora s starejšimi idr.
  • FINANČNO NASILJE – pogosto gre za ponarejanje podpisa starejše osebe, krajo denarja, prisilo k podpisu pogodbe ali oporoke.
  • SPOLNO NASILJE je kakršenkoli spolni stik s starejšo osebo, ki ne more ali ne želi dati pristanka za tako dejanje.
  • ZANEMARJENJE se kaže tako, da starejša oseba nima zagotovljenih osnovnih življenjskih stvari/potreb (hrane, zdravil in medicinskih pripomočkov, oblačil idr.

Nasilje lahko povzroči (hude) telesne poškodbe in (dolgoročne) psihične posledice (od strahu, nižjega samospoštovanja, pasivnosti, umikanja, motenj spanja, do duševnih motenj kot so depresivne motnje, anksiozne motnje ipd.). Največ nasilja nad starejšimi se odvija v domačem okolju, za štirimi stenami, dogaja pa se tudi znotraj institucij. Po navadi je nasilje prisotno že dolgo časa, preden žrtev zbere pogum in o tem poroča, vendar je zelo pomembno, da se žrtev nekomu zaupa. Ljudje, ki so žrtev nasilja, se lahko obrnejo na zdravnike, medicinske sestre, patronažne sestre, druge zdravstvene delavce in sodelavce, center za socialno delo ali na drugo ustrezno (ne)vladno organizacijo ali dejanje prijavijo policiji.

Ali lahko sami kaj storimo? Obstajajo dejavniki, ki nasilje bolj ali manj preprečujejo (varovalni dejavniki); pomembni so predvsem socialna vključenost oz. socialna podpora, dobro zdravje in pozitivna življenjska naravnanost.

Tema je bila predstavljena že na občnih zborih društev: Društvo upokojencev Črešnjevci – Zbigovci, Društvo diabetikov Gornja Radgona, Društvo za osteoporozo in DU Gornja Radgona. Predavateljici sva izmenično mag. psihologije Nina Jurinec in Slavica Mencingar, dipl.med.sestra.

 

VIRI

Ramovš, K. (2013). Nasilje nad starejšimi. V J. Ramovš (ur.), Staranje v Sloveniji: raziskava o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije (str. 342–533). Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.

Razboršek, V. (2002). Oblike zlorabljanja starejših ljudi. Kakovostna starost, 5, 31–35.

World Health Organization. (2018). Elder abuse. Pridobljeno: 29. 3. 2019 s http://www.who.int/ mediacentre/factsheets/fs357/en/.

Skip to content