Ultrazvok trebuha
Stana ŠUTULOVIČ, dr.med.,spec.internist
Glede na razpisane termine v čakalni knjigi.
Ambulanta deluje v novi stavbi zdravstvenega doma, v prostorih ambulante družinske medicine v pritličju levo.
Za pregled potrebujete napotnico
Vse paciente, ki prosimo, da se z veljavno napotnico predhodno naročijo na pregled. Pacienti z napotnico s stopnjo nujnosti 1 (nujno) bodo obravnavani takoj, samo v ordinacijskem času.
Ultrazvok trebuha ali ultrazvok abdomna je preiskava, s katero preiskujemo notranjost trebušne votline. Je popolnoma neškodljiva, neboleča in ne invazivna slikovna diagnostika, ki nam lahko pomaga pri diagnostiki različnih zdravstvenih stanj v trebušni votlini s prikazom slike v realnem času. Je varna in široko dostopna metoda za prikaz mehkih tkiv.
Zdravnik pri opravljanju ultrazvoka uporablja sondo, na katero nanese gel, ki ga nanese tudi na kožo trebuha. S sondo drsi po trebuhu in tako prikazuje notranjost trebušne votline. Neslišni visokofrekvenčni zvočni valovi potujejo od sonde skozi gel v telo. Nato sonda zbira odmeve, tako imenovane visokofrekvenčne zvoke, ki se odbijajo, in s pomočjo računalniške opreme ustvarja sliko oziroma posnetek.
Kako poteka preiskava?
Med samo preiskavo večino časa bolnik leži na hrbtu, po potrebi se obrne na bok, če je to potrebno za boljši prikaz slike. Zdravnik na kožo trebuha nanese gel, da ultrazvočna sonda lepše drsi po trebuhu in zagotavlja varen stik sonde s kožo, obenem pa preprečuje, da bi zrak med sondo in kožo motil kakovost slike. Večji del preiskave poteka z rahlim pritiskom sonde ob trebušno steno. Če je na primer preglednost slabša ali kadar je potreben nekoliko močnejši pritisk za prikaz boljše slike, lahko pacient čuti rahlo nelagodje oziroma zelo blago bolečino na mestu pritiska. Preiskava navadno ne traja več kot 20 minut. Gel, ki se uporablja pri preiskavi, je na vodni osnovi, neškodljiv in se po opravljeni preiskavi preprosto obriše.
Priprava bolnika za ultrazvok abdomna:
Ultrazvok vratnih žil je neboleča in enostavna preiskava, ki se uporablja za odkrivanje aterosklerotičnih sprememb na vratnih arterijah. Vsebuje pregled žilne stene, oceno velikosti in tipa aterosklerotičnih leh ter po presoji izvajalca preiskave tudi ocena zožitve posamezne arterije. Na podlagi opravljene preiskave bo izvajalec glede na izvid svetoval morebitno zdravljenje z zdravili ali v primeru napredovalih zožitev arterij (t. i. hemodinamsko pomembnih zožitev) morda tudi invazivnejše zdravljenje. Preiskava se večinoma uporablja za oceno tveganja za žilne dogodke (ne samo možgansko-žilnih), v zadnjih letih pa je ta metoda postala nepogrešljiva pri obravnavi bolnikov s hiperholesterolemijo. Preiskava večinoma traja od 15 do 20 minut.